Kontakt:

SKPD SAVA e.V.

Sontraer Straße 3, 60386 Frankfurt am Main

Telefon:
069/ 621 950

E-mail:
drustvo@sava-frankfurt.de

Facebook:
fb.com/SavaFrankfurt

Bančni račun: Frankfurter Sparkasse 1822, Frankfurt
IBAN: DE44 5005 0201 0200 4995 13
BIC: HELADEF 1822

ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 2010/11 IN OBISK PISATELJA MATJAŽA PIKALA V FRANKFURTU NA MAJNI

V Frankfurtu smo že zakorakali v novo šolsko leto, zato med uvodnimi urami dopolnilnega pouka slovenščine izvajamo mnogo dejavnosti, s katerimi oživljamo spomine na počitnice, hkrati pa ob ogledu fotografij obujamo spomine na zaključek šolskega leta, ko je bil med nami v Frankfurtu poseben gost, umetnik iz Slovenije.

Naša tradicionalna zaključna prireditev Hura! Počitnice! je potekala na prvo junijsko nedeljo, tedaj smo namreč s pomočjo slovenske katoliške župnije oziroma župnika Martina Retlja imeli na voljo dvorano, kjer smo v sodelovanju z UO slovenskega kulturnega društva Sava izpeljali našo prireditev. Udeležili so se je skoraj vsi učenci dopolnilnega pouka s starši in z gosti (prijatelji, sosedi …), prišlo pa je tudi nekaj drugih rojakov iz Frankfurta in okolice.

Na ta nedeljski večer smo uživali ob številnih glasbenih točkah, ob slovenski ljudski pravljici Zakaj teče pes za zajcem, Jakob in Maksim z Evropske šole sta jo namreč prav imenitno uprizorila. Za smeh sta poskrbeli petošolki Galja in Maria Roula, saj sta za nas doživeto dramatizirali kratek odlomek iz Pikalove knjige Samsara, deklica, ki ji ni para. Starejši šolarji so pestri program učencev iz vseh skupin dopolnilnega pouka slovenščine, ki je bil letos posvečen predvsem 20. obletnici slovenske samostojnosti, zaključili s pesmijo Zate, Slovenija in že je bila na vrsti učiteljica s podelitvijo potrdil MŠŠ RS o obiskovanju DPS in nagrad za zvestobo bralni znački, nato so napovedovalci Bianca, Marina in Julian končno predali mikrofon težko pričakovanemu gostu, pisatelju Matjažu Pikalu.

Pisatelj nas je po prihodu na oder prisrčno pozdravil, nato se nam je predstavil in nam zaigral. Najprej na svojo posebno, dragoceno majhno harmoniko, nato pa še na veliko diatonično harmoniko v programu sodelujoče odrasle rojakinje Metke Hvala in vse prisotne spodbudil, da smo skupaj z njim zapeli slovensko ljudsko pesem Marko skače.

Pripovedoval nam o svojem življenju in delu in nas mojstrsko popeljal skozi besedilo knjige Igi Špic arhitekt, kar je vse prisotne gledalce (tako majhne kot velike) zelo pritegnilo.

Seznanil nas je z nastankom izjemno zanimive knjige Misli dobro in modro, besedilo knjige je namreč napisano v slovenščini, angleščini, španščini in kitajščini. Knjigo smo z nekaterimi učenci že spoznali in po njej poustvarjali pri DPS, a jo je pisatelj seveda predstavil na prav poseben način, tako da mu je bilo užitek prisluhniti.

Še bolj zanimivo pa je, da je vse v dvorani prisotne prepričal, da se bomo v nekaj minutah naučili nekaj povedati tudi v angleščini, španščini, kitajščini. In … imel je prav. Kmalu zatem smo vsi skupaj z njim prepevali v štirih jezikih, kar je bilo še posebej zanimivo za vse tiste obiskovalce, ki so sicer sorodniki ali prijatelji tu živečih Slovencev ali pa samo prijatelji Slovenije, a ne znajo slovensko, znajo pa morda enega od omenjenih jezikov.

Čeprav je bil dan vroč, za nekatere (sploh za mnoge malčke do treh let) dolg in naporen in smo pisatelja vsi z zanimanjem poslušali, smo se po eni uri njegovega programa vendarle odločili, da je treba program zaključiti in začeti z družabnim delom večera. Marsikdo od rednih bralcev slovenskih knjig ga je poprosil še za avtogram in ga seveda dobil, z nekaterimi rojaki je pisatelj obujal spomine na svoj rojstni kraj, z drugimi na skupne »slovenske« znance, večer se je prevesil v noč in treba se je bilo posloviti.

Naslednji dan je učence in učiteljico spet čakal pouk, starše njihove službe, pisatelja pa let v domovino. Še pred odhodom sva se v ponedeljek dopoldne sprehodila po ulici z imenom Zeil, ki velja za najdaljšo nakupovalno ulico Frankfurta, tam je tudi nova, arhitekturno nadvse zanimiva zgradba, na katero so prebivalci Frankfurta zelo ponosni, imenuje se My Zeil. Del mesta mu je že prejšnji dan med kolesarjenjem ob Majni pokazala prijazna družina Bajec Paternost, ki ga je pričakala na letališču in do odhoda na nedeljsko prireditev in še kasneje odlično poskrbela, da se je v Frankfurtu dobro počutil. Med poznim zajtrkom si je pisatelj z visoke razgledne terase trgovske hiše Kaufhof ogledal še del Frankfurta s ptičje perspektive, nato mi je izročil še darilo za učence DPS, knjigi Igi Špic arhitekt in Misli dobro in modro ter zgoščenko Marina Marina.

Jaz sem poskrbela še za zadnje spominske fotografije in ga nato spremila na vlak, s katerim sva se odpeljala na frankfurtsko letališče, kjer sva se dokončno poslovila.

Ko si sedaj z učenci ogledujemo fotografije in posnetek prireditve, se nekateri z veseljem spominjajo pisateljevega obiska in njegove harmonike, spet drugi so med počitnicami prebrali Samsaro, nekatere je tako navdušila knjiga o arhitektu Igiju, da so si jo celo kupili, nekateri me sprašujejo, če bomo pri pouku prebrali še kakšno njegovo knjigo …

Pisateljev obisk je bil torej za našo zaključno prireditev resnično pomemben. Za vsakogar je prinesel kaj, kar nas je oplemenitilo, in tako k naši skupni skrbi za ohranjanje slovenščine in slovenstva v Frankfurtu in okolici prispeval t. i. pikico na i.

Hvala BZ Slovenije in Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za to, v vseh pomenih besede, bogato darilo ob zaključku šolskega leta 2010/11.

Posebna hvala tudi družini Bajec Paternost, Svetu staršev DPS, UO slovenskega društva Sava in Slovenski katoliški župniji za pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditve.

Ta in številne druge prireditve so dokaz, da člani slovenske skupnosti v Frankfurtu dobro sodelujemo, in tako bogatimo življenje slovenskih otrok in odraslih rojakov v tej bančni metropoli sredi Nemčije.

Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Frankfurtu
Natalija Robnik